To pa je zgodba, ki jo naša mama ponavlja vedno, ko se spomni. Starša sta prenavljala kopalnico, odločila sta se da bosta dala nove ploščice, da bosta kad zamenjala za tuš kabino, v glavnem, da bo kopalnica dobila novo podobo. To je bilo vse lepo in prav, zataknilo pa se je, ko je moj oče šel gledat keramične ploščice in moja mama ni šla zraven. Še on ni vedel ,da jih bo ta dan kupil, v bistvu je šel gledat ponudbo po trgovinah. 

V eni trgovini je srečal prijateljico, ki mu je svetovala katere keramične ploščice so lepe in se lepo odnesejo. Tudi jaz ne vem zakaj ,se je kar na hitro odločil, da bo te keramične ploščice kar kupil, brez da je vprašal mamo. Ko je prišel domov je mami povedal, da je keramične ploščice za kopalnico že izbral in tudi kupil. Moji mami že to ni bilo všeč, da jih ni izbrala ona, potem pa ko je zvedela, da mu je svetovala, katere naj vzame ena prijateljica, se ji je stemnilo pred očmi. To mu ni odpustila še danes. 

Namreč položile so se te izbrane keramične ploščice in moja mama ga še danes zmerja, kako je lahko to naredil. Če sedaj sama pomislim, ko poznam očeta, je verjetno res tako močno verjel tej prijateljici in je hotel dobro, a vseeno mu ne dam prav, keramične ploščice, bi morala izbrati mama, kajti to so stvari, ki so ženskam lepe in rade same izberejo barvo, ker so one tiste, ki čistijo in pospravljajo.

Moj oče ne popusti in še vseeno pravi, da je izbral lepe keramične ploščice, da bi verjetno izbral iste, tudi če mu ne bi svetovali, ker so mu všeč. Moja mama pa jezna nanj, ker ni vprašal nje, katere keramične ploščice bi imela ona v svoji kopalnici. Le poslušajte svoje žene in ne prijateljic, ker vam bodo žene pošteno zamerile.