Kmalu bo dvajset let, odkar je moja mati kemoterapija pomagala do ponovne ozdravitve. Tisti časi priznam, da niso bili najbolj bleščeči, ampak se je pa vsekakor pozdravila in to je najbolj pomembno. Raje se ne bi spominjala, kakšni so bili tisti časi, ker res niso bili prijetni. Lahko pa rečem, da je bilo po nekaj zapletenih letih resnično mnogo bolje leto in temu letu so sledila še boljša leta in tako naprej. Sedaj je že toliko let od tega, da je kemoterapija skoraj pozabljena in mislim, da je tudi ne potrebujem kaj prevel menjati.

Ne glede na to, da je bilo takrat to nekaj zelo neprijetnega, se pa vseeno lahko vsi zahvalimo temu, da je kemoterapija na koncu vendarle ozdravila raka in je moja mati še vedno med nami. Tako, da kljub temu da ima kemoterapija slab prizvok, ga na koncu vseeno nima.

Razmišljam tudi, kaj bi lahko naredili, bo imela obletnico dvajsetih let, odkar ji je kemoterapija rešila življenje. Bilo bi zelo lepo, da bi se ji pripravilo kakšno presenečenje, glede na to, da do sedaj ni imela te priložnosti. Ne vem niti, ali si kaj takega pravzaprav želi, ampak mislim, da bi bila zelo vesela, če bi se pripravilo, kakšno takšno presenečenje. Čas bi že bil, da bi bolje začela praznovati svoje rojstne dneve in življenje. Se mi vseeno zdi, da ni ravno najboljša v tem, ker si še vedno ne upa tega privoščiti. Pa niti ne vem, zakaj. Ampak v prihajajočih letih je tako velika obletnica, da bi bilo dobro, da se ji nekaj pripravi. Seveda tako, da niti en bo pričakovala, ker drugače ne bi bilo presenečenj. To pa mora biti. Glede na to, kaj je morala prestati, skoraj dvajset let nazaj, se ji bo za to, da je bila kemoterapija uspešna nekaj posebnega pripravilo.…