Pri nas je sladkorna bolezen precej pogost pojav. Ima jo skoraj 7 % ljudi, od tega ima 90 % ljudi sladkorno bolezen tipa 2. Obenem pa je v naši populaciji še precej takšnih bolnikov, ki imajo neodkrito tovrstno bolezen in imajo različne zdravstvene težave. Ob odkritju bolezni je srednja starost bolnikov sladkorne bolezni tipa 2 55 let. Za tip 1 pa je značilno, da prizadene mlajše ljudi, otroke in mlajše odrasle.

Sicer pa sladkorna bolezen lahko spremlja tudi nosečnice. V tem primeru gre torej za nosečniško sladkorno bolezen, ki se pri nas pojavlja med 2 in 3 % nosečnic. Na svetu pa se vsakih 15 let sladkorna bolezen podvoji. Pravzaprav lahko govorimo o pandemiji sladkorne bolezni. Čeprav je v Evropi naraščanje tovrstne težave manjše kot drugje po svetu, pa je zadeva kljub temu kar precej zastrašujoča.

Vzroki za nastanek sladkorne

Pri nastanku sladkorne bolezni tipa 2 zelo veliko vlogo igrata dedna nagnjenost pa tudi vpliv okolja. Slednje zlasti pomeni zmanjšana telesna dejavnost in privzemanje zahodnjaškega načina prehranjevanja – prevelik vnos maščob in koncentriranih ogljikovih hidratov.

Po drugi strani pa sladkorna bolezen tipa 1 načeloma ni direktno povezana z dednostjo. Na splošno pa se polno razvita sladkorna bolezen z visokimi vrednostmi glukoze v krvi pokaže zlasti z žejo, lakoto, povečano količino dnevno izločenega urina, hujšanjem, ne nazadnje tudi z zamegljenim vidom.

Postavljanje diagnoze

Diagnoza za sladkorno se praviloma postavlja na podlagi klinične slike ter vrednosti glukoze v krvi na tešče ali pa naključno. Merilo velja naključno določen nivo sladkorja v krvi. Toda, to velja za zanesljivo diagnozo samo v primeru, če ima bolnik ob tem tudi simptome sladkorne bolezni.

Če je oseba brez simptomov sladkorne, je potrebno diagnostične kriterije potrditi s ponovnim določanjem krvnega sladkorja, in sicer kakšen drugi dan. Če se sladkorna bolezen potrdi, pa je zdravljenje lahko farmakološko ali nefarmakološko.