Bila sem pred prelomnico, kaj narediti, namreč bila sem zaposlena v trgovini z minimalno plačo, ponudila pa se mi je nova služba, kjer prodajo zaščitna oblačila, kot trgovski potnik. Ne, da bi me sama služba tako pritegnila, pritegnila me je njihova plača in stimulacija. Ko sem si jaz vse skupaj preračunala, sem videla, da bom lahko lepo naprej živela, ker sedaj sem morala gledati na čisto vsaki euro in še mi je zmanjkalo.

Ta služba pa bi mi odprla pot do lažjega življenja in lahko bi končno postala srečna mama. Kajti kar nekaj let sem se vrtela v tej minimalni plači in katastrofalnem urniku, tako da bi mi ta služba, kjer prodajajo zaščitna oblačila prišla še kako prav. 

Morala sem se odločiti v enem tednu. Kako psihično težek teden je bil to zame. Kajti plača in prosti vikendi je bilo res lepo slišati, vendar zaščitna oblačila niso bila ravno moje področje, morala se bom naučiti čisto vse znova, ker nisem imela znanja glede tega. Pa še ena stvar je bila, če bom sploh znala pristopiti do strank in jim prodati zaščitna oblačila. Kajti sedaj sem bila vedno samo prodajalka izdelkov, ki so jih stranke prišle same iskat. Ta služba pa od mene zahteva, da bom prepričala stranke, da zaščitna oblačila kupijo.

Po tednu dni premisleka je vseeno zmagala nova služba, prav zaradi večje plače. Ne morem preko tega, da še naprej živim z minimalno plačo, pripravljena sem bila narediti vse, da se to spremeni in da bom sedaj naprej imela lepo plačo. Torej odločitev je padla. Sprejela sem novo službo, zaščitna oblačila so sedaj moj vsakdan in vsak dan grem novin izzivom naproti. 

Lahko rečem, da mi do danes ni žal, je res, da se je moje življenje zelo spremenilo, to pa tako, da imam več denarja, zvečer se počutim koristno, zadovoljno in nasmejano. Torej nova služba, da prodajam kot potnica zaščitna oblačila je bila še kako pravilna odločitev.